Kako najti ideje za oblikovanje ali sindrom praznega papirja

Kako najti ideje za oblikovanje ali sindrom praznega papirja

Strokovno prodajni članek na temo seboroičnega dermatitisa

Največji strah in trepet vseh ustvarjalcev je prazen list papirja ali prazna elektronska stran v programu, pa naj gre za oblikovanje, pisanje ali kakšno drugo vrsto kreativnega ustvarjanja. V sodobnem času se pojavlja še dodatna obremenitev in sicer mora biti v grafični produkciji vse narejeno že včeraj, kar pomeni velike časovne pritiske na ustvarjalce, ki tako postanejo proizvodni delavci, brez da bi si lahko vzeli čas za razmislek in ideje. Ta članek je namenjen temu, da vam podamo izkušnje in informacije, kako se lahko oblikovalec oziroma ustvarjalec znajde, da vedno naredi dober produkt neglede na to, koliko časa ima na razpolago in kaj dela. Začetniki imajo težave s tem, medtem ko izkušene osebe produkte stresejo iz rokava. Spoznajte nekaj preprostih trikov, kako postanete uspešen ustvarjalec v vseh pogojih.

 

Prvi korak: spoznajte potrebe ljudi

Oblikovanje zahteva ves čas kreativne rešitve in ideje. Temelji na tem, da srečuje vsakodnevne težave ljudi. Če želite biti dobri v kreativnem reševanju težav, je dobro prebrati kakšno psihološko knjigo o potrebah ljudi, pa še kakšno marketinško, kako prepoznamo potrebe strank in jih rešujemo. Več kot boste na tem področju vedeli, bolje kot boste poznali ciljno publiko, kateri je kreativna rešitev namenjena, večji odziv bo, več se bo prodalo, s čimer se meri uspešnost neke vizualne komunikacije.

 

Drugi korak: sindrom praznega lista

Veliko ustvarjalcev ima umetniško blokado, neke vrste strah pred praznim listom, saj ne vedo, kaj bi naredili, kje bi začeli. To stanje lahko traja dolgo časa in pelje v depresijo. Trik, s katerim premagate ta sindrom je zelo preprost, enostavno je treba samo začeti karkoli. Če se ustvarjalec takoj loti dela, četudi nima nobene ideje, ga sama resna namera tako pelje naprej, da najde ideje, ki peljejo do rešitve. Torej, če imate pred seboj lista papirja in ne veste kaj bi, začnite čečkati.

 

Iščite ideje v okolju

Ideje je potrebno znati najti. Najtežje je, če ustvarjalec skuša nekaj speljati iz lastne glave. Redki so taki, ki imajo toliko širokega splošnega znanja z vseh področij življenja, da to lahko naredijo. Ti ustvarjalci so hkrati tudi inovatorji. Vendar roko na srce, tudi oni črpajo iz prej pridobljenih izkušenj na vseh življenjskih področji. Takšen na primer je bil Leonardo da Vinci, ki je bil strasten raziskovalec, ustvarjalec, slikar in inovator. Dobri mentorji oblikovalce in druge ustvarjalce spodbujajo k temu, da so široko razgledani in da iščejo vir navdiha, tako pri drugih ustvarjalcih, kot v naravi, urbanem okolju, medosebnih odnosih in v različni literaturi. V sodobnem času je res dobro najprej pogledati, kaj je že ustvarjenega na področju, kjer se išče ideja, da ne bi odkrivali nečesa, kar že obstaja ali celo nevede ustvarili ponaredek. Najbolj nerodno je, če ustvarjalec težko pride do rezultata, potem pa mu nekdo vrže pred nos opazko: »Ah, tole pa sem že nekje videl.« in če še podkrepi svojo izjavo s tem, kje točno je videl, da ustvarjalec lahko preveri. Lahko si zamislite, kako veliko je razočaranje in tudi potrata časa. Lahko celo izguba posla.

 

Kje točno lahko oblikovalec najde ideje? V današnjem času zagotovo na internetu. V prvi vrsti naj naredi raziskavo, kaj obstaja. Potem so odlični viri informacij knjižnice, tiskana literatura in razne strokovne baze. Nato priporočamo opazovanje okolja, kjer ste. Opazujte ljudi, živali, naravo, rastline, nežive naravne pojave. Najboljši črpajo prav iz naštetih virov.

 

Kako ideja sploh nastane?

Da ideja nastane, je potrebnih več pogojev. Najbolj osnoven pogoj je razgledanost in znanje, čim več ga je, bolj kreativne so ideje. Znanje mora biti raznoliko z vseh možnih življenjskih področij. Zato je dobro, da je ustvarjalec res široko razgledan. Več, kot bo ustvarjalec vložil lastnega dela v izobraževanje in raziskovanje, bolj bo uspešen in izviren.

 

Drugi pogoj je, da ustvarjalec ideji dovoli, da se pojavi. Preprosto reči, težje izpeljati. Na tem mestu je potrebnih nekaj podpogojev, ki so: sproščenost, samozavest, samozaupanje, potrpežljivost, neobremenjenost, uravnoteženost, telesno zdravje.

 

Ko je ustvarjalec izpolnil vse naštete pogoje, sindrom belega lista zbledi in namesto tega se pojavi veselo kreativno pričakovanje, ki začne nekaj početi z belim listom. Včasih vidimo idejo naenkrat, v celoti, drugič jo izoblikujemo postopoma, po korakih. To je dejanski smisel kreativnega iskanja idej in ustvarjanja novih produkcij.

 

Ideja je, kaj pa sedaj?

Ko se ideja pojavi je potrebno konkretno delo na papirju ali računalniku. Treba je začeti. Najbolje brez preveč razmišljanja. Pridemo v fazo iskanja najboljših rešitev, kjer si je potrebno dati duška in skicirati vse, kar nam pade na pamet, tudi če se zdi neprimerno ali nemogoče. Dobre ideje pridejo ravno iz tega.
Naslednja stvar, ki jo dobri mentorji skušajo predstaviti svojim varovancem pa je, da je potrebno ideje oklestiti vsega nepotrebnega balasta, saj običajno zaradi naše zahodnjaške kulture najprej zelo zakompliciramo. Najboljše ideje in rešitve pa so izjemno preproste.

 

Ali je ideja avtorsko delo?

Za avtorja zagotovo je, po Zakonu o avtorskih pravicah (ZASP) pa ideja ni avtorstvo ampak to postane šele z realizacijo ideje v konkretne produkte, ki so lahko na primer logotip, fotografija, slika, prototip avta, embalaža, video, avdio, programska koda in še veliko drugega. Zatorej je modro idejo zase zadržati, saj jo lahko kaj hitro kdo drug izvede in če je prvi, je v skladu z zakonom on avtor.

 

Konkretni nasveti, kako najdemo ideje za oblikovanje

Naj navedemo konkreten primer, kako najti idejo za oblikovanje. Na primer, da stranka naroči logotip za svoje podjetje. Najprej mora oblikovalec dobro spoznati podjetje, kaj je njegovo poslanstvo, vizija, kdo so ljudje, ki tam delajo in vodstvo, kakšna je njihova kultura, kako razmišljajo in katere probleme rešujejo.

 

Oboroženi s tem znanjem pregledamo še konkurenco, kakšni so njihovi logotipi in logotipi sorodnih branž. Dobro se je pozanimati, kakšni so sodobni oblikovalski trendi in se držati tudi teh smernic. Seveda pa je mnogo bolje se držati pravila preprostosti, saj se takšni logotipi vtisnejo v spomin več generacijam in so trajnejši. Jih pa kljub temu nekatera podjetja na deset do dvajset let posodabljajo. Vsekakor je pregled konkurence odločilen za to, da ne naredimo nekaj, kar že obstaja, saj se pogosto zgodi, da ima več ljudi enake ali podobne ideje. Najlažje je uporabiti kar internet, lahko pa gremo tudi v knjižnice in knjigarne, kjer morebiti najdemo informacije, ki jih na internetu ni. Tako je slika celovitejša.

 

V tretjem koraku je najbolje idejo le mirno počakati in opazovati okolico. Najrajši pride, ko jo ne pričakujemo, na primer na avtobusu, v avtu, na stranišču, ko nekje čakamo v vrsti, ponoči, ko se zbudimo, med malico, med pogovorom. Takrat je najbolje, da imamo pri roki nekaj, kar nam lahko omogoči skiciranje ali zapiske.

 

Četrti korak je razvoj ideje, takrat je potrebno narediti veliko skic in jih očistiti balasta, kiča in nepotrebnih elementov. Najboljše rešitve so preproste.

 

Peti korak, ko izberemo najboljše tri ideje, jih razvijemo in smo z njimi zadovoljni je, da jih preizkusimo tako, da povprašamo za mnenje uporabnike. Hitro bomo dobili povratne informacije, ali je logotip všečen ali ne, prepoznaven ali ne, ima učinek na publiko ali ne. Če so odgovori ne, potem vemo, kaj narediti, ponoviti prvi korak s tem, da imamo veliko prednost, torej izkušnjo, kaj ni dobro ter se temu izognemo. To je v produkciji povsem normalen proces.

 

Slavnostna podelitev logotipa

Če vzamemo za primer še naprej logotip, je naša zadnja naloga idejo spraviti v standardno obliko za uporabo, vektorsko in bitno grafiko, ki bo delovala v vseh medijih, kar zahteva dobro tehnično znanje in kar nekaj kilometrine. Takrat postanemo tudi avtorji izdelka. Nato logotip še natisnemo na odličen papir z najboljšim tiskalnikom, ga kaširamo na trdo podlago in slavnostno pred vsemi zaposlenimi izročimo direktorju v roke pa se še fotografiramo z njim. Hja, malo marketinga ne škodi.

 

Tako je bel papir postal ideja in se spremenil skozi proces v logotip, v otipljiv produkt. Bolj kot je ustvarjalec izurjen v prejšnjih korakih, več kot ima kilometrine, hitreje se odvija ta proces, bolj je učinkovit. Vendar pa vseeno naj iz izkušenj poudarimo, da si za zorenje ideje vedno vzemite čas. Če ideja noče priti, delajte kaj drugega, vaše nezavedno pa bo iskalo rešitve in prišla bo zagotovo pravočasno.

Close Menu