Snježana Pejić – pogumna 41-letnica, ki išče prakso med službo in študijem
Navdihujoča zgodba o vztrajnosti in sanjah
Snježana Pejić zaključuje študij informatike v šolskem centru v Novi Gorici. Stara je 41 let, redno zaposlena in nima praktičnih izkušenj v informatiki. Napisala je dosti prošenj podjetjem za pripravništvo, a ni bilo učinka. Kljub temu, da je Snježana Pejić odgovorna, vztrajna in da ima sposobnost hitrega učenja, ni dobila priložnosti in je bila zato zelo razočarana nad odzivi podjetij.
To je zgodba, ki jo piše Snježana Pejić po izkušnji pri nas na praksi
Pripravništvo je ključ do uspešnega zaključka študija, poleg opravljenih vseh izpitov in pogoj, da se lahko osredotočim na pisanje in zagovor diplomske naloge, ki je tudi zadnji korak za pridobitev izobrazbe. Zelo sem hvaležna Izobraževalnemu društvu za medije (IDM) za ponujeno priložnost in vsem sodelujočim v tej neprofitni organizaciji.
Nihče me ni želel niti povohati, od neštetih prošenj, ki sem jim poslala sem dobila samo tri odgovore. To je zame predstavljalo velik problem, saj sem se spraševala, kje in kako bom opravila usposabljanje, kdo me bo sprejel? Bila sem zelo zaskrbljena. Kaj bom zdaj? Kje bom dobila mentorja za usposabljanje in mentorstvo?
Čisto na koncu in res obupana, sem zbrala še dovolj moči, da sem spet začela brskati po internetu in seveda moja vztrajnost me ni pustila na cedilu. Po velikemu naporu in izgubi živcev, sem le našla nekaj kar me je pritegnilo in kjer bi lahko opravljala pripravništvo. To je bilo Izobraževalno društvo za medije (IDM). Takoj sem prebrskala njihovo spletno stran in se takoj prepoznala v tem.
Spraševala sem se, kaj naj naredim. Naj napišem spet prošnjo in čakam v nedogled, da se katero podjetje odzove? Ne, sem rekla, poiskala bom stik in kar poklicala, bom vsaj vedela pri čem sem. In tako je tudi bilo. Na telefon sem dobila prijetno gospo mag. Silvo Požlep, ki je sicer bila zaposlena z delom, a si je zame le vzela pet minut časa in dala navodila, kaj naj storim. In tako se mi je nasmehnila sreča. Po online spoznavnem srečanju sva se dogovorili za prakso. V glavi mi je zvenelo: »Ne morem verjet, ne morem verjet …« Skakala sem od veselja.
Kdor vztraja, ta dobi
Tako sem začela svojo pot usposabljanja in prakse pri neprofitni organizaciji IDM. In ne samo to, lahko se še pohvalim, da sem imela mentorstvo, ki mi ga je omogočala Mag. Silva Požlep kar je tudi redkost v podjetjih ali organizacijah, saj ti nihče ne ponuja take možnosti oziroma priložnosti.
Moja izkušnja z društvom je neprecenljiva, saj sem vedno imela podporo in veliko sem se tudi naučila. Res sem od prakse veliko odnesla in imela možnost opravljati delo na daljavo, kar mi je veliko pomenilo, saj sem redno zaposlena in si ne bi mogla predstavljati, da bi po končani službi morala iti še kam drugam v podjetje opravljati prakso. Zame je bil to en velik plus saj sem si delo lahko razporedila, ko sem imela čas oziroma, ko sem bila prosta, kar doma iz naslonjača.
Zelo sem hvaležna vsem članom društva, njihova izjemna volja za mentorstvo in predajanje svojega znanja na druge ljudi je navdušujoča. Srčno upam, da bo še kdo prebral ta članek, saj je napisan iz srca. Vsi študenti ste lepo vabljeni pa tudi donatorji, ki bi lahko ponudili kakršno koli pomoč oziroma sodelovanje s tem društvom in ustvarili še lepši jutri.