Pust v Sloveniji
Pust ima v Sloveniji bogato zgodovino in številne tradicionalne obrede, ki izhajajo iz poganskih časov. Gre za enega najbolj razigranih in pisanih praznikov, ki je povezan s prehodom zime v pomlad, odganjanjem zlih duhov in zagotavljanjem rodovitnosti. Pust je premični praznik, kar pomeni, da se njegov datum vsako leto spreminja. Datum pusta je odvisen od velikonočne nedelje, ki se določi po lunarnem koledarju. Letos ga praznujemo 4. marca 2025.
Kako se določi datum pusta?
Velika noč je na prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju (med 22. marcem in 25. aprilom).
Pustna nedelja je vedno sedem tednov pred veliko nočjo.
Pustni torek, ki je glavni dan pustnega rajanja, je dan pred Pepelnico (sreda).
Pepelnica označuje začetek 40-dnevnega posta pred veliko nočjo in je vedno v sredo.
Datumi pusta v prihodnjih letih:
2025: Pustni torek – 4. marec
2026: Pustni torek – 17. februar
2027: Pustni torek – 9. februar
2028: Pustni torek – 29. februar
Pustni čas se tako vedno giblje v obdobju med začetkom februarja in začetkom marca. Ker je povezan s cerkvenim koledarjem, ima kljub poganskim koreninam danes močno povezavo s krščanstvom, saj napoveduje začetek posta.
Pustni običaji v Sloveniji izhajajo iz starejših poganskih verovanj, povezanih s cikličnimi spremembami narave. Ljudje so verjeli, da lahko s hrupom, maskami in posebnimi obredi preženejo zimo ter prikličejo pomlad. Kasneje je krščanstvo prevzelo pust kot čas veselja pred postom, ki traja do velike noči.
Pustni torek je zadnji dan pustovanja, ki se konča ob polnoči, nato pa s pepelnično sredo sledi začetek posta, ki traja 40 dni do velike noči. Ta postni čas izvira iz krščanske tradicije in simbolizira Jezusov štiridesetdnevni post v puščavi. Nekatere tradicije usmrtijo pusta na pustni torek in nekatere ga upepelijo, zažgejo v sredo. Spominjam se naše tradicije na Ljubljanskem barju (Notranje Gorice in Žabnica), ko so Pusta v sredo na parah nosili moški na lesenih deblih od hiše do hiše in ga zvečer zažgali na polju.
Pust je tako čas zabave in obilja pred postom, zato so ljudje pred začetkom posta jedli mastno hrano, plesali in se veselili.
Iz kje izhaja beseda pust?
Beseda pust, ki jo je uporabljal že Primož Trubar, izhaja iz izraza mesopust, sestavljenega iz besed meso in postiti se ali meso in pustiti. To je dobeseden prevod italijanskega carneleva, iz katerega izhaja današnji karneval. Medtem ko je izraz mesopust v slovenščini zastarel, ga v ruščini še vedno uporabljajo za štiridesetdnevni post.
Za pustne like obstajajo različna poimenovanja, kot so pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Beseda pústnik je v preteklosti označevala tudi meseca februar in marec. Kurent pa pomeni pustno šemo v kožuhu z zvonci, značilno za vzhodno Slovenijo.
Močna tradicija pusta in kurenta se kaže tudi v nastanku priimkov Pust in Kurent, podobno kot pri priimkih Petek in Božič.
Glavni pustni liki in običaji
Slovenija ima številne pustne like in običaje, ki so pogosto vezani na določene regije:
Kurenti in Koranti (Ptuj, Dravsko polje in okolica)
Kurenti (ljudsko Koranti) so najbolj prepoznaven pustni lik v Sloveniji. Oblečeni so v ovčje kože, nosijo velike zvonce in na obrazu imajo značilne maske. Njihova naloga je preganjanje zime in prinašanje sreče ter rodovitnosti.
Cerkljanski laufarji (Cerkno)
Gre za edinstveno skupino pustnih likov, ki imajo natančno določene vloge, najpomembnejši med njimi pa je Pust, ki ga na koncu obrednega dogajanja obsodijo in simbolično usmrtijo kot krivca za vse težave preteklega leta.
Škoromati (Brkini, Istra, Ilirska Bistrica)
To so divji in hrupni pustni liki s kapucami, narejenimi iz ovčje kože, ki z glasnim zvonjenjem in norčijami preganjajo zimo.
Rusa (Dobrepolje, Velike Lašče, Ribnica)
Skupina pustnih mask, med katerimi izstopa “rusa” – oseba, preoblečena v kravo ali vola. Gre za ostanek starodavnih obredov, povezanih s plodnostjo in kmečkim življenjem.
Kurenti (Koranti)
Danes so Kurenti najbolj razširjeni na Ptuju in Dravskem polju. Zgodovina pa pravi, da so Kurenti bili razširjeni nekoč po vsej Sloveniji in nekaj različic, ostankov te tradicije je še ponekod najti. So Čuvaji tradicije in odganjalci zime.
Ptujski kurenti ali koranti po domače so eden najbolj prepoznavnih in edinstvenih pustnih običajev v Sloveniji. Izraz kurent je bolj mestni medtem ko na vaseh govorijo korant. Ta starodavni lik, ki izvira iz poganskih časov, ima pomembno vlogo pri obredih prehoda med zimo in pomladjo ter pri zagotavljanju sreče in rodovitnosti. Kurenti so osrednji del pustnega dogajanja na Ptuju in Dravskem polju ter okolici, ki velja za najstarejše slovensko mesto in pravo središče pustne tradicije.
Izvor in zgodovina kurentov
Kurenti ali koranti (demoni) so bili nekoč del obredov, povezanih s kultom rodovitnosti in kmetijskih ciklov. Njihov izvor ni povsem jasen, vendar se pogosto povezujejo s starimi ilirskimi in keltskimi obredi ter kasnejšimi slovanskimi poganskimi običaji. Po nekaterih teorijah naj bi kurenti predstavljali duhove prednikov, ki prinašajo srečo in varujejo skupnost.
Tradicionalno so bili kurenti predvsem samski fantje, ki so si z obrednim plesom in hrupom prizadevali prebuditi zemljo in preganjati zle sile. Z razvojem pustnih običajev in popularizacijo tradicije danes vloge kurentov prevzemajo tudi poročeni moški in celo ženske ter otroci.
Značilna oprava kurentov
Kurenti so prepoznavni po svoji značilni opravi, ki jih naredi strašljive in mogočne. Med maskami in opravami ralzičnih skupnosti je nekaj razlik. Lahko nosijo rogove ali perje, imajo bolj rilčast ali gobčast nos, usnjene ali umetne jezike, trakove in tudi gamaše, temne hlače, rute in podobno.
- Ovčja koža: Oblečeni so v debele ovčje kože, ki jih varujejo pred zlimi duhovi in mrazom. Nekatere maske imajo tudi zajčjo ali kozjo.
- Kurentova maska: Maske so običajno iz usnja, imajo dolge rdeče jezike in rogove, perje, trakove, kar simbolizira njihovo moč in divjost.
- Zvonci: Kurenti nosijo težke ali v nekaterih primerih lahke kravje zvonce, ki jih glasno stresajo med plesom, da bi pregnali zimo.
- Ježevka: V eni roki držijo ježevko – palico s pritrjenimi bodicami, s katero simbolično označujejo ljudi za srečo.
- Kurenti kot del UNESCO-ve dediščine
Leta 2017 je bil obredni pohod kurentov vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ta priznanje potrjuje, da gre za pomembno kulturno prakso, ki združuje skupnosti in ohranja tradicionalne vrednote.
Simbolika in sodobni pomen
Danes kurenti niso več zgolj lokalni pustni liki, temveč so postali simbol slovenske kulture. Njihova prisotnost na različnih festivalih in dogodkih po svetu priča o bogati kulturni dediščini Slovenije. Obenem so tudi ambasadorji slovenske identitete in povezovalni člen med preteklostjo ter sodobnostjo.
Kurenti čuvaji tradicije, ki z divjim plesom, glasnim zvonjenjem in neustrašno energijo vsako leto znova preženejo zimo in prikličejo pomlad. Njihova mističnost in moč sta že stoletja del slovenske kulturne dediščine, ki jo s ponosom ohranjamo še danes.
Cerkljanski laufarji – varuhi starodavne pustne tradicije
Poleg kurentov so v Sloveniji pomembni tudi Cerkljanski laufarji, ki predstavljajo eno najstarejših pustnih šem v državi. Njihova posebnost je v zapletenih in skrbno izdelanih lesenih maskah ter v simboliki, ki jo nosijo posamezni liki.
Izvor in zgodovina laufarjev
Cerkljanski laufarji imajo dolgo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Njihov običaj izhaja iz poganskih časov in je povezan s ciklom narave ter prehodom zime v pomlad. Laufarji so v preteklosti simbolizirali različne plati družbenega življenja, med njimi tako delovne poklice kot značilne človeške lastnosti.
Maske in vloge laufarjev
Vsak laufar ima svojo vlogo in prepoznavno masko, ki jo domači mojstri skrbno oblikujejo iz lesa.
- Pust – osrednja figura, ki simbolizira vse slabo preteklega leta in je obsojen na smrt in v sredo na pepelnico pokopan. Cerkljanski običaj tega ne pozna vendar ga poznajo barjanski laufarji z Ljubljanskega barja, ki pa so nekje v 80-ih letih izginili in tega običaja ni več. Spominjajo se ga le še nekateri redki starejši avtohtoni barjanski domačini.
- Ta star – modrec med laufarji, ki nosi simbol starega reda.
- Ta norčavi – predstavlja razigranost in norčavost pustnega časa.
- Ta debeli in ta suhi – liki, ki prikazujejo kontraste med obiljem in pomanjkanjem.
Pustno druščino sestavlja 25 likov, ki predstavljajo značajske lastnosti in družbene vloge: Pust, Ta bršljanov, Ta smrekov, Ta divji, Ta stari, Ta stara, Ta star pes, Ta pes, Ta stara baba, Ta slamnat, Ta kožuhov, Ta jogar, Ta žakljev, Ta kurjev, Ta klobasar, Ta pijana, Ta mežnar, Ta smrkav, Ta nečedna, Ta slepa, Ta kapitan, Ta božji, Ta terjast, Ta škopit in Ta cota.
Pustna usmrtitev – vrhunec obreda
Vrhunec cerkljanskih laufarjev je simbolična obsodba in usmrtitev Pusta, ki poteka na pustni torek. Gre za obred, kjer sodniki in drugi liki prebirajo njegove grehe, nato pa ga obsodijo na smrt , s “klobasanjem”, kar pomeni konec zime in prihod novega obdobja, s čimer se družba simbolično očisti vsega slabega iz preteklega leta.
Laufarija danes predstavlja izjemen kulturni spomenik slovenske dediščine, ki s svojo edinstvenostjo ohranja pustno tradicijo živo.
Škoromati – pustni liki iz Brkinov
Poleg kurentov in laufarjev so škoromati še ena izmed tradicionalnih pustnih mask v Sloveniji, ki prihaja iz Brkinov, predvsem iz okolice Hrušice, Podgrada in Ilirske Bistrice. Njihova tradicija sega stoletja nazaj in je tesno povezana s starodavnimi običaji preganjanja zime ter zagotavljanja plodnosti in sreče v novem letu.
Značilna oprava škoromatov
Škoromati so prepoznavni po svojih pisanih in razkošnih oblekah ter posebnih maskah, ki odražajo njihov divji in skrivnostni značaj. Njihova oprava vključuje:
- Lesene maske (lare) – ročno izrezljane maske s poudarjenimi potezami in izrazito barvito poslikavo.
- Ovčje kože – podobno kot kurenti tudi škoromati nosijo ovčje kože, kar simbolizira zaščito pred zlimi duhovi.
- Pisani trakovi – dolgi trakovi iz blaga, ki visijo iz glave in dajejo občutek gibanja ter živahnosti.
- Zvonci – nosijo velike kravje zvonce, ki med gibanjem oddajajo glasne zvoke za preganjanje zime in slabih sil.
Obredi in pomen
Glavni obred škoromatov se odvija v pustnem času, ko se v skupinah odpravijo po vaseh, obiskujejo domove in prinašajo srečo. Obisk škoromatov pomeni dobro letino in zaščito pred nesrečami. Njihovo obhodno potovanje vključuje različne igre, ples in šaljive norčije, ki zabavajo tako otroke kot odrasle.
Med škoromati obstajajo tudi različni liki, ki imajo posebne vloge. “Lepi” škoromati so bolj urejeni in barviti, medtem ko so “grdi” škoromati bolj strašljivi in nosijo bolj grobe, temne maske. Njihova prisotnost predstavlja nasprotje med dobrim in slabim, svetlobo in temo, redom in kaosom.
Tudi škoromati kot barjanski laufarji pusta na pepelnično sredo simbolično zažgejo in pokopljejo s čimer je zime konec.
Rusa – mistični pustni lik iz Bele krajine
Poleg škoromatov, kurentov in laufarjev je rusa še en pomemben pustni lik v Sloveniji, značilen za Belo krajino, predvsem okolico Vinice pa tudi za Dravsko polje, Slovenskih goric, Haloz in okolice ptuja. Gre za obredno masko, ki je v preteklosti imela močno simbolično vlogo in je bila povezana s klicanjem plodnosti, obilja in zaščite pred zlimi silami.
Kako izgleda rusa?
Rusa je posebna pustna maska, ki jo sestavlja lesena ali platnena konstrukcija v obliki konjske glave, pokrita z belo rjuho ali platnom. Pod to preobleko se skrijejo moški, ki s premikanjem ustvarijo vtis, da se pod njo skriva pravo bitje. Spremljajo jo pustne skupine, ki obiskujejo hiše, plešejo in prepevajo.
Pomembno vlogo ima tudi obredno plesanje ruse, kjer ta divje skače in se premika, kar naj bi prinašalo srečo in zdravje tistim, ki jo vidijo ali se je dotaknejo.
Izvor in pomen
Rusa naj bi bila eden izmed najstarejših pustnih likov v Sloveniji, saj se pojavlja v več različicah po vsej Evropi, od balkanskih do keltskih kultur. Njena prisotnost v Beli krajini nakazuje povezavo s starimi poganskimi verovanji in prehodom letnih časov.
V preteklosti je rusa pogosto obiskovala domove in gospodinjstva, kjer so jo pričakali z darovi, hrano in pijačo. Verovalo se je, da njen obisk prinaša srečo, odganja zle duhove in zagotavlja dobro letino.
So to izvorni slovenski pustni običaji?
Slovenski pustni liki, kot so kurenti, laufarji, škoromati in rusa, so vsekakor del starodavne slovenske kulturne dediščine. Njihovi obredi imajo poganske korenine in so nastali že pred prihodom krščanstva.
Vendar pa se podobni pustni liki pojavljajo tudi drugod po Evropi, kar kaže na to, da so te tradicije starejše od narodnih meja in so bile v preteklosti širše razširjene. Kljub temu so se v Sloveniji ohranili na zelo avtentičen način in imajo danes status pomembnih etnografskih posebnosti.
Liški Pustje – starodavni pust severne Primorske
Liški Pustje je eden najstarejših pustnih običajev v Sloveniji, ki se je ohranil v Ligu in drugih vaseh na Banjški planoti. Podobno kot pri drugih slovenskih pustnih obredih gre tudi tu za ritual preganjanja zime, slabih sil in klicanja plodnosti.
Običaj poteka tako, da pustne maske – šeme – v skupinah hodijo po vaseh, obiskujejo domačine in se udeležujejo tradicionalnih obredov. Poseben pomen imajo maske in vloge, ki se prenašajo iz roda v rod.
Značilnosti Liškega Pustja
Osrednja pustna figura je “Pust”, ki predstavlja simbol norčavosti in spremembe letnih časov. Na koncu pustnega obdobja ga pogosto obsodijo in zažgejo, kar simbolizira konec zime.
Pustne skupine hodijo od hiše do hiše, prinašajo srečo in zdravje ter v zameno prejemajo darove, predvsem hrano in pijačo.
Lik “Ta lepega” in “Ta grdega” – podobno kot pri škoromatih ali laufarjih se v pustnih obhodih pogosto pojavljajo kontrastni liki, ki predstavljajo nasprotje med dobrim in slabim, svetlobo in temo.
Uporaba naravnih materialov pri maskah – veliko pustnih mask je narejenih iz lesa, blaga, ovčje volne in drugih tradicionalnih materialov.
Povezava Liškega Pustja z drugimi pustnimi običaji
Liški Pustje je eden od izvornih slovenskih pustnih običajev, ki ima določene podobnosti s pustnimi tradicijami v Brkinih (škoromati), na Cerkljanskem (laufarji) in v Beli krajini (rusa).