Diagnoza – razpad rumene pege in strokovno mnenje, da je slepota neizogibna
Ko se soočiš z diagnozo, kot je razpad rumene pege, se začne bitka na več ravneh: psihološki, fizični in čustveni. Sprva sem bila izgubljena v temi, dobesedno in simbolno. Vid se mi je zadnji dve leti močno slabšal, stvari so postajale meglene, branje je postajalo nemogoče kot tudi delo z računalnikom in telefonom.
Pred kratkim mi je zdravnica postavila diagnozo razpad rumene pege, ki mi je obrnila življenje na glavo. Rekla mi je: „Vidi se razpad rumene pege, zato vidite vedno slabše. Za to ni zdravila. Spremljali vas bomo na 8 mesecev. Možna je popolna slepota.“ Te besede so me sprva ohromile. Toda v meni se je od dveh preteklih podobnih izkušenj prebudila notranja moč, ki mi je rekla: „Ne, to ni konec. Poišči pot, vse se da pozdraviti.“
Sprejeti diagnozo razpad rumene pege, a ne usode
Namesto da bi se vdala, sem začela iskati rešitve. Enako kot dvakrat do sedaj, ko so me strokovnjaki medicinske stroke odpisali češ, da bom umrla. Še sem tu, zdrava in učim druge, kako si izboljšati zdravje in dobro počutje. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila ta, da sem seveda zdravnico strokovnjakinjo vprašala, kaj lahko storim? Rekla je, da je vzrok verjetno kratkovidnost od rojstva in nošenje očal. Zato jih tudi ne prenašam več, sploh ne tistih za vse daljave.
Koraki k svetlobi
Pri iskanju odgovorov za razpad rumene pege sem naletela na mnoge ovire. Očala sem po res dolgih desetletjih odložila, nehala delati z računalnikom in oči so si kar takoj v naravi koli mojega doma prav odpočile. Začela sem z vajami za oči, ki naj bi izboljšale cirkulacijo in ohranile zdravje očesnih tkiv. Našla sem tudi prehranske dodatke, bogate z luteinom in zeaksantinom, ki sta znana kot ščitnika za zdravje oči. Seveda sem zaradi izkušenj z zdravjem zavrnila prehranske dodatke živalskega izvora, ki mi jih je ponudila zdravnica in našla rastlinske, ki mi ustrezajo in tudi že učinkujejo.
V izobraževalnem društvu za medije smo posamezniki, prostovoljci, ki delamo skupaj na prehrani ter zdravju nas vseh. Skupaj premagamo še tako velike izzive. Pomoč in spodbuda ter znanje, ki jih prejemam od drugih članov, sta neprecenljivi. Vendar pa ta naša raziskovanja zdravja stanejo, saj so preizkusi s prehrano ter prehranskimi dodatki precej zahteven finančni zalogaj. Poleg tega je velika težava to, da ne morem več delati na računalniku in potrebujem zamenjavo.
Dve zmagi na poti
Zdravniki so mi rekli, da ne morem ničesar storiti, da je izguba vida neizogibna saj za razpad rumene pege ni uradnega zdravila niti pojasnjenega vzroka. A kljub temu sem s svojim trudom dosegla majhne zmage: uspelo mi je izboljšati kontrastno zaznavanje in zdi se mi, da so barve spet bolj lepe. Te zmage mi dajejo energijo, da vztrajam naprej. Prva dva meseca preizkusov so obrodili nekaj sadov.
Upanje, ki raste
Moja zgodba še zdaleč ni zaključena. Ne nosim očal, ker želim, da moje oči trenirajo in da umetna leče ne povzročajo več razpad rumene pege. Svet je sedaj čisto drugače, začenjal je dobivati tri dimenzije za razliko od prej, ko so očala svet naredile ploščat. Ja, vem, kdor ne nosi očal z močno dioptrijo in visokim cilindrom (prirojen astigmatizem), ne ve točno, o čem govorim. Čeprav vidim slabo (glejte sliko spodaj, kako jaz vidim svet brez očal), se trudim ostati aktivna in ohraniti zaupanje. Verjamem, da je moje telo sposobno še enega medicinskega čudeža, če mu dam priložnost torej vaje, pravo hrano in dodatke ter zaupanje v moč notranjega zdravnika.
Zato bi rada spodbudila vse, ki berejo to zgodbo: ne odnehajte, tudi ko se zdi, da ni upanja. Vedno obstaja pot, morda ne tista, ki ste si jo predstavljali, ampak druga, prav tako vredna raziskovanja.
Hvaležna sem vsem, ki mi stojijo ob strani. Vas pa vabim k donacijam in podpori, da bi lahko še naprej raziskovala bolezen razpad rumene pege na sebi ter ko jo premagam, bom pomagala tudi drugim.
Skupaj lahko premikamo meje mogočega.