Sonaravna visoka greda – preprosto do zdrave hrane kar na domačem vrtu ali balkonu
Domača visoka greda lahko rodi veliko dobrega. Vedno bolj se zavedamo pomena zdravega življenjskega sloga, postaja kakovostna in naravno pridelana hrana ena izmed osnovnih potreb vsakega človeka. Hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na naše fizično počutje in tudi na duševno ravnovesje. Zato je pomembno, da vemo, od kod hrana prihaja, kako je bila pridelana in kakšne snovi so bile uporabljene pri njeni rasti. Sonaravna visoka greda omogoča vse to.
Dobra novica je, da za pridelavo zdrave, polnovredne hrane ni treba imeti velikega posestva ali kmetije. Tudi na majhnem vrtu, terasi ali celo balkonu si lahko vsak posameznik ustvari svoj košček narave kot je Sonaravna visoka greda. S preprostimi in sonaravnimi pristopi lahko vzgojimo svojo zelenjavo in zelišča, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji.
Kako začeti – visoka greda?
Pri pripravi visoke grede je ključnega pomena, da že v osnovi razmišljamo trajnostno in sonaravno. Namesto da kupujemo nove materiale, lahko uporabimo tisto, kar imamo že na voljo – ostanke, ki bi sicer končali kot odpadki, pa jim lahko damo novo življenje.
Najboljši materiali za izdelavo visoke grede so ostanki lesa, železa, betona, kamni, starih strešnikov, opeke ali drugih naravnih materialov. Tudi stare gajbice, zabojčki, leseni in kovinski sodovi in deli palet so lahko odlična osnova, saj omogočajo dobro zračenje in naravno zadrževanje toplote ter naravno gnojenje ob razpadanju naravnega materiala. Pomembno je, da so materiali neobdelani ali vsaj brez škodljivih premazov, da ne vplivajo negativno na zemljo in rastline.
Z uporabo takšnih materialov poskrbimo za okolje in zmanjšamo ali izničimo stroške postavitve grede. Vsaka visoka greda je lahko unikatna, saj odraža ustvarjalnost in odnos do narave tistega, ki jo postavi. Prav ta povezanost z zemljo in ciklom narave je tisto, kar nas vrača k bolj pristnemu načinu življenja.
Kako pripraviti dno?
Visoka greda najbolje deluje, če jo postavimo na sončno lego, kjer bo čez dan čim več toplote. Še bolj učinkovita pa postane, če jo ob strani obložimo s kamenjem, starimi betonskimi ploščami ali drugimi naravnimi materiali, ki dobro zadržujejo toploto. Ti materiali se podnevi ogrejejo in ponoči oddajajo toploto nazaj v zemljo, kar spodbuja hitrejšo rast rastlin, še posebej v zgodnji pomladi in jeseni.
Visoka greda je lahko na zbiti zemlji brez drenaže, saj za zračenje take grede poskrbijo deževniki. Na dno grede moramo najprej položiti plast kamenja in debelejšega peska, ki poskrbita za odtekanje odvečne vode in preprečujeta zastajanje vlage, kar bi lahko povzročilo gnitje korenin. Hkrati iz tega korenine rastlin črpajo kalcij ter rudnine, zato so take rastline bolj zdrave tudi za uživanje. Nad to plastjo je priporočljivo dodati oglje iz lesa, saj oglje odlično zadržuje hranila in izboljšuje strukturo zemlje.
Sledi plast naravnega lesa – veje, drobni leseni ostanki in lubje, ki se postopoma razkrajajo in služijo kot naravno gnojilo. Ta plast ustvarja bogato in rodovitno okolje za rastline ter hkrati skrbi za zračenje zemlje znotraj grede. Vendar pa žagovina sama po sebi ni najbolj primerna za osnovo visoke grede, saj privablja škodljivce in mravlje. Kljub temu pa jo lahko v manjših količinah zmešamo med zemljo, kjer se bo razgradila počasneje in brez večjih težav, še posebej če gre za neobdelan, naraven les.
Kako dodajati zemljo in kompost?
Ko je visoka greda pripravljena, vanjo dodamo zemljo. Namesto nakupa zemlje iz trgovin, ki pogosto vsebuje umetna in živalska gnojila ali obdelane materiale, je veliko bolj naravno in učinkovito, da si pomagamo s tem, kar ponuja narava sama.
Najbolj kakovostna zemlja je na obrobju gozda, kjer je naravni proces razkrajanja že ustvaril bogat humus. Takšna zemlja je polna življenja, mikroorganizmov in hranil, ki so ključni za zdravo rast rastlin. Na to zemljo lahko položimo tudi nekaj listja – a zelo pomembno je, da so listi v fazi razpadanja in trohnenja, ne pa gnitja. Trohnjenje pomeni, da listje počasi razpada brez neprijetnega vonja, kar pomeni, da je postopek naraven in varen za rastline.
Poleg gozdne zemlje je zelo primerna tudi zemlja iz krtin. Krtine so običajno polne drobne, rahle zemlje, ki je bila naravno prezračena in pomešana iz različnih globin. Če imamo možnost, lahko zemljo iz krtin zmešamo z malo listja, drobnimi strohnelemi vejicami in majhno količino pepela. Pepel vsebuje kalij in druga hranila, a moramo biti pazljivi, da ga ne uporabimo preveč, saj v večjih količinah deluje kot sol in lahko uniči rastline.
Sejanje in sajenje
Ko je visoka greda napolnjena z dobro, naravno prstjo, lahko začnemo s sajenjem ali sejanjem rastlin. V tej fazi imamo popolno svobodo – posadimo lahko praktično karkoli želimo, vendar je pri tem dobro upoštevati nekaj osnovnih načel, ki bodo pomagale rastlinam uspevati in obroditi v polni meri.
Najprej je pomembno, da upoštevamo lego grede – ali je postavljena na sončno ali bolj senčno mesto. Za senčne lege izbiramo rastline, ki so odporne na mraz, slabšo osvetlitev in večjo zračno vlago. Med takšne rastline spadajo na primer špinača, blitva, solata, redkvica, peteršilj, meta, rukola in različna zelišča, ki dobro prenašajo hladnejše pogoje.
Za sončne lege pa so idealne rastline, ki dobro prenašajo sonce in morebitno sušo. Sem sodijo paradižnik, paprika, bučke, jajčevci, čebula, česen, timijan, origano, bazilika in fižol. Pomembno je, da te rastline redno opazujemo in po potrebi prilagodimo zalivanje – v sušnih obdobjih zjutraj ali zvečer, da zmanjšamo izhlapevanje vode.
S pametnim razporejanjem rastlin glede na pogoje in s spoštovanjem naravnega ritma narave si ustvarimo gredo, ki je funkcionalna, živa in harmonična. Na tak način postane visoka greda vir hrane in tudi prostor za sprostitev, opazovanje in povezovanje z naravo.
Zastirka
Ko smo zasadili ali posejali izbrane rastline, je priporočljivo, da zemljo na vrhu prekrijemo z zastirko. Zastirka je naravna zaščitna plast, ki posnema tisto, kar se dogaja v naravi – v gozdu tla nikoli niso gola, vedno so prekrita z listjem, travo ali drugimi organskimi materiali.
Za zastirko lahko uporabimo plast sveže pokošene trave ali suhe trave, ki se postopoma razkraja in pri tem še dodatno obogati zemljo. Dodamo ji lahko tudi nekaj strohnjenega listja, ki pomaga ohranjati vlago in omogoča postopno sproščanje hranil. Pomembno je, da je listje že v fazi razpadanja, ne pa gnitja.
Zastirka ima več pomembnih funkcij. Najprej deluje kot obramba proti suši, saj preprečuje, da bi sonce prehitro izsušilo zemljo. Poleg tega preprečuje spiranje prsti v globino, kar pomeni, da zemlja ostane rahla in rodovitna tudi po močnejšem dežju.
Zastirka pa je tudi učinkovita naravna zaščita pred pticami, ki rade izkopljejo semena in jih pojedo še preden imajo možnost vzkliti. Poleg tega pa odganja mačke, ki rade uporabljajo svežo, mehko zemljo kot prostor za zakopavanje iztrebkov. Mačje blato lahko vsebuje patogene, ki niso primerni za stik z živili, zato je zaščita s plastjo zastirke še toliko bolj pomembna, če gre za gredo z zelenjavo, ki jo bomo uživali svežo.
Triki za sajenje in sejanje – kako prihraniti čas
Vse zgoraj opisane korake je najbolje izvajati tik pred napovedanim dežjem. Na ta način bomo izkoristili naravno vlago, ki bo zemljo temeljito prepojila, semena bodo hitreje vzklila, rastline pa se bodo lažje ukoreninile. Tako se izognemo nepotrebnemu zalivanju, kar je še posebej pomembno v obdobjih, ko želimo varčevati z vodo ali ko ni na voljo lastnega vira.
Če je visoka greda pripravljena na opisan način – z bogato gozdno zemljo, plastjo oglja, trohnečim lesom in naravno zastirko – dodatno gnojenje ni potrebno. Zemlja je že sama po sebi polna hranil in življenja. Zelo pomembno pa je poudariti, da umetnih ali živalskih gnojil ni priporočljivo uporabljati, če želimo ohraniti vrt v resnično zdravem in sonaravnem ravnovesju.
Umetna gnojila porušijo naravni mikrobiološki svet v zemlji, medtem ko živalska gnojila (gnoj, gnojevka) privabijo neželene goste – škodljivce, parazite in celo večje živali, ki iščejo ostanke. Poleg tega lahko živalski iztrebki vsebujejo bakterije, ki so za človeka škodljive.
Zato je vrt najbolj zdrav in odporen, če temelji izključno na rastlinskih virih. Tak vrt nahrani telo in pomirja duha. Povezuje nas z naravo, vrača zaupanje v lastne sposobnosti in nas uči potrpežljivosti ter spoštovanja do življenja v vseh oblikah.
Začeti je preprosto. Ne potrebujete velikih površin, dragih materialov ali posebnega znanja – le malo volje, spoštovanja do narave in nekaj osnovnih korakov, ki jih lahko izvede prav vsak. Visoka greda, narejena iz naravnih materialov in napolnjena z življenjem, postane vir zdrave hrane in prostor tišine, učenja ter notranjega miru. Naj bo vaš vrt oaza, kjer se hrana rodi iz zemlje, brez strupov, brez stresa – v ritmu, ki ga narekuje narava.
Pojdite ven, razglejte se po svojem okolju, zberite naravne materiale in naredite prvi korak. Naj bo vaša visoka greda začetek nečesa lepega – poti k večji neodvisnosti, zdravju in povezanosti z Zemljo.